Knjižna zbirka Kiosk
Knjižna zbirka Kiosk objavlja izbirne znanstvene monografije s področja kulturnih in medijskih študij ter sociologije kulture. Poudarek je na krajših študijah primerov, kjer so aktualni teoretski okviri uporabljeni za analizo konkretnih, praviloma lokalnih kulturnih praks in estetik.
Urednika zbirke Kiosk: Breda Luthar in Peter Stanković
Poskus nekega dotika
Mirt Komel: Poskus nekega dotika. Založba FDV, zbirka Kiosk.
Delo Poskus nekega dotika predstavlja vsebinsko temeljit in hkrati atraktiven spoprijem z dotikom, s tem sestavnim in nepogrešljivim delom našega vsakdanjega življenja, ki je v tradiciji humanističnih in družboslovnih ved vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja ostal pretežno neznan in neobdelan. Poskus nekega dotika je v tem oziru prva resna obravnava o dotiku v slovenskem jeziku in prostoru.
Avtorjevo delo pa je akademsko pomembno iz več razlogov. Najprej zato, ker v slovenski raziskovalni prostor vnaša precej inovativnih kategorialnih pripomočkov za analizo različnih kulturnih kontekstov dotikanja. Nato zato, ker v obravnavo enakovredno jemlje antropološke primere in sodobne, današnje oblike dotikanja, pri čemer oboje na ključnih točkah poveže. In nenazadnje zato, ker je delo v prvi vrsti resna in podrobna analiza dotika, ki odločno presega raven gole deskripcije, saj prepričljivo razbira in interpretira ključne dimenzije ideoloških konotacij (s tem pa tudi funkcij) tega, kar bi na prvi pogled morda izgledalo kot nekaj kar najbolj nepomembnega in vsakdanjega.
Avtor se fenomena dotika loteva s pomočjo številnih metodoloških pristopov, tako da nas njegovo transdisciplinarno delo popelje preko različnih humanističnih (filozofija, antropologija, strukturalizem in psihoanaliza) in družboslovnih krajinah (kulturologija, sociologija, politologija) do tega, da se tudi sami dotaknemo dotika.
Proizvodnja slave: politika v popularni kulturi
Breda Luthar:Proizvodnja slave: politika v popularni kulturi. Založba FDV, zbirka Kiosk.
Knjiga obravnava fenomen slave in zvezdništva v sodobnih kulturnih industrijah. Po analizi splošne kulturne transformacije, ki proizvede zvezdništvo kot simptom družbene in kulture modernizacije, avtorica analizira ekonomsko in kulturno vlogo medijske slave in se v nadaljevanju osredotoči na samouprizarjanje politikov kot zasebnikov v slovenskih ženskih revijah. Zanima jo povezanost med poljem politike in popularne kulture in preoblikovanje pojmovanja prestiža, legitimnosti in avtoritete v politiki.
Iskanje skritega običajnega človeka, ki se skriva zadaj za politično ali medijsko osebnostjo, je eden ključnih mitoloških postopkov v politiki reprezentiranja slavnih. Medijske podobe politikov kot očetov, mož, kolesarjev in planincev igrajo ključno vlogo v organizaciji nacionalno popularne koncepcije individualnosti in kolektivitete ter v hegemoničnih interpretacijah moškosti in ženskosti. Podobe politikov kot zasebnih ljudi v popularnih revijah se naslanjajo na prevladujoče koncepte družine in spolov ter temeljijo na predpostavki, da je politika moški heroični projekt, kjer je naturalizirana voditeljska figura naravno moškega spola.
Serijska kultura, popularni morilec
Eva Vrtačič in Karmen Šterk: Serijska kultura, popularni morilec: Serijski morilec v popularni kulturi. Založba FDV, zbirka Kiosk.
Avtorici v delu na inovativen način izpostavita vzajemno povezanost serijske produkcije (ekonomija), serijske reprezentacije (mediji) in serijskega ubijanja (zločin). Ugotavljata, da je lik serijskega morilca pripravno orožje za manipulacijo in regulacijo strahu. Serijski morilec je predstavljen kot mitska podoba, v opis katere so investirani marsikateri družbeni pomeni in vrednotenja kriminalnega, ekscesnega, deviantnega vedenja. Socialna konstrukcija fenomena serijskega morilca je umeščena v povsem pragmatične okoliščine političnega in družbenega ustroja v Ameriki v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem smislu je pojav serijskega morilca, ki je eskaliral v tistem obdobju, služil kot način redistribucije političnega in ekonomskega vpliva posamičnih zveznih ustanov. Obdobje zadnjih dveh desetletij prejšnjega stoletja, ki je v sociološki in antropološki literaturi tematizirano kot obdobje narcizma, nosi s seboj temeljne elemente za konstitucijo tako "normalnega" narcističnega posameznika, kot tudi njegove zaostrene podobe, ki rezultira v patologijo serijskega morjenja. Avtorici delovanje serijskega morilca ne obravnavata kvalitativno ločeno od vsakdanjega ameriškega načina življenja, temveč prikažeta, kako je inherentno zvezan z njim. V tem smislu gre tudi razumeti medijsko pojavljanje serijskega morilca kot hrbtno plat pasivnega uživanja v najhujših oblikah deviantnosti.
Rdeči trakovi – Reprezentacija v slovenskem partizanskem filmu
Avtor: Peter Stankovič. Založba FDV, zbirka Kiosk, Ljubljana 2005.
Knjiga Petra Stankovića, Rdeči trakovi: Reprezentacija v slovenskem partizanskem filmu, se loteva časovno ne preveč oddaljenega segmenta zgodovine slovenske umetnosti, a vseeno prehitro in preveč pozabljenega – slovenskega partizanskega filma. Ti filmi so v mnogočem strukturirali naše mentalne koordinate za razumevanje slovenske novejše zgodovine, in so s svojimi mnogimi stereotipnimi predstavami, ki so jih uveljavili, vplivni še danes. Ne nazadnje gre tudi za precej samosvoj filmski žanr, enega takšnih, ki jih danes ob poplavi hollywoodskih filmov ali pa vsaj idealov vse redkeje srečamo, zaradi česar je privlačen že sam po sebi. Peter Stanković se analize teh filmov loteva iz specifične perspektive, v sodobnih kulturnih študijah znane kot analize reprezentacij, ki je usmerjena k razkrivanju stereotipnih prikazov različnih skupin in identitet. Treba pa je poudariti, da se pri tem ne omejuje na analizo klasičnih (in očitnih) kolektivnih akterjev v teh filmih (partizanov, nemške vojske, t. i. domačih izdajalcev itd.), temveč vanjo vključuje tudi druge, sodobnemu bralcu verjetno zanimivejše identitetne konstrukte (ženskost in moškost, »slovenskost« in »južnjake«).
Delo je vsebinsko inovativno, ponekod tudi izzivalno, vseskozi pa napisano v tekočem, razgibanem in tudi širšemu bralstvu razumljivem jeziku.
