Podiplomski študij (2. stopnja)
Podiplomski programi kulturologije predstavljajo po eni plati razširitev posameznih znanj po drugi pa specializacijo posameznih vsebin, ki so jih študentje že srečevali na dodiplomski ravni študija. Temeljni programi podiplomskega študija kulturologije ali vsebin, ki sestavljajo poglavitna sidrišča sodobne kulturologije, so naslednji:
- Kulturologija: Kulturne in religijske študije
- Kulturologija: Kulturna politika in menedžment v kulturi
- Antropologija
- Razvojne študije: Modul Znanost, kultura in razvoj
Kulturne in religijske študije
Drugostopenjski magistrski program Kulturne in religijske študije je fakultetni program, ki je namenjen poglabljanju znanj s področja sodobnih kulturnih izrazov, estetik in praks, ter religij. Kot tak je sestavljen iz dveh vsebinsko zaokroženih izbirnih modulov, ki pa se na določenih točkah tudi vsebinsko povezujeta. Temeljni cilj programa oblikovanje profila magistra/e kulturologije, ki se bo sposoben/na suvereno gibati med različnimi ravninami sodobnih kulturnih krajin in razbirati njihove pomene ter konotacije, nenazadnje tudi politične implikacije, ki bo nadalje zmožen/na pojave današnje družbe vedno vstaviti v nek širši kontekst razumevanja in razlage, razumel/a kompleksnosti, nenazadnje pa tudi arbitrarnosti samega koncepta »kulture«, in ki bo nenazadnje usposobljen/a za bodisi skupinsko bodisi individualno raziskovalno delo na tem področju. Poleg tega skupnega temeljnega cilja programa Kulturne in religijske študije pa imata izbirna modula (kljub vsebinskemu povezovanju in mestoma tudi prekrivanju) še dodatne temeljne cilje, prav tako pa ima tudi vsak svoje predmetno specifične kompetence. Posamezne specializacije znotraj programa predstavljata torej modul Kulturne študije in modul Religijske študije.
Modul kulturne študije
Kulturne študije je namenjen poglabljanju razumevanja različnih razsežnosti sodobne kulture v njenih najraznovrstnejših manifestacijah. V tem oziru nadgrajuje temeljno znanje, ki so ga študentje pridobili na prvi stopnji študija, pri čemer pa je osnovni vsebinski poudarek vendarle nekoliko bolj specifičen, saj se navezuje predvsem (dasiravno ne izključno) na tradicijo britanskih kulturnih študij, ki so se v preteklih desetletjih uveljavile kot nemara najpomembnejši referenčni okvir preučevanja tistega segmenta sodobne kulturne resničnosti, ki je bil v tradicionalnih akademskih spoprijemih s kulturo do nedavnega takorekoč v celoti spregledan, popularne kulture. Kot cilj modula kulturnih študij je v skladu s tem postavljeno tudi prenašanje v tem okviru nastalih analitičnih premikov pri obravnavanju kulture v slovensko akademsko okolje, čeprav je glede na obsežnost znanstvene produkcije, ki se je v svetu na tej sledi v zadnjem času razmahnila, to seveda napravljeno zgolj na neki najbolj osnovni ravni. Medtem ko so podiplomski študiji v referenčnih akademskih okoljih pogosto že specializirani na posamična področja preučevanja sodobne kulture (denimo filmske študije, študije spolov, medijske študije, študije kiberkulture itd.), tu zaradi novosti tematik, nenazdnje pa tudi zaradi relativne majhnosti Slovenije in posledično manjšega števila potencialnih študentov, takšna specializacija ni mogoča. Modul Kulturne študije posledično zelo na široko pokriva različne vidike preučevanja kulture kot “živete” kulture, natančneje film, popularno glasbo, medije, vizualno kulturo, modo, kiberkulture in tehnokulture, politiko identitet, regionalne kulturne študije, šport, telo, religijo in nove oblike duhovnosti, multikulturnost in kulturno globalizacijo, pri čemer so pri vsakem od omenjenih področij naslovljeni tako njihovi širši, trans-nacionalni vidiki kot tudi njihove lokalne, slovenske recepcije in konstrukcije.
Modul religijske študije
Religijske študije je na vrednostno in teološko nevtralen, znanstveno objektiven in kritičen način (a nikakor ne brez spoštovanja in empatije do religijskega pojava kot takega in do posameznih religij), podati osnovna znanja o dinamičnem in včasih težko razumljivem religijskem dogajanju v sodobnih družbah. Pristop k preučevanju in prenosu znanja o religijskih idejah, izkušnjah, praksah in institucijah ter njihovi soodvisnosti z nekaterimi drugimi družbenimi in kulturnimi segmenti temelji na predpostavki, da je religijski pojav človeku dostopen na enak način kot katerikoli drug pojav, dostopen človeškemu izkustvu. Posledično modul temelji na multidisciplinarnem pristopu in vključuje tako kulturološke, sociološke, zgodovinske, antropološke, psihološke idr. metode ter pristope tako v raziskovanju kot tudi v poučevanju. Končni cilj takega pristopa je oblikovati referenčni okvir za razumevanje vloge religijskega pojava v sodobnih družbah in kulturah ter razumevanje človeka kot homo religiosusa. Ravno zaradi izjemne heterogenosti načinov, skozi katere se religija 'udejanja' v sodobnih družbah, pa mora tak pristop upoštevati tudi pluralnost religijskih tradicij in izrazov ter njihovo medsebojno soodvisnost, kakor tudi njihov odnos do sodobne družbe.
Študijski modul bo izbobrazil družboslovce, ki bodo sposobni analizirati kompleksne sodobne religijske procese in njihov pomen v in za sodobno družbo. V času globalizacije in vse intenzivnejšega medsebojnega srečevanja različnih religij v sodobnih družbah so taka znanja še kako potrebna – to nam zgovorno kaže tako aktualna svetovna situacija, ki je ni moč razumeti brez poznavanja in razumevanja kompleksne, svetovno medsebojno prepletene in soodvisne religijske mreže, kakor tudi slovenske razmere, v katerih postajajo religijska vprašanja vse bolj družbeno aktualna (primer množičnih nestrpnih reakcij ob večdesetletnih poskusih Islamske skupnosti v Sloveniji, da bi zgradila islamski kulturni center; javne polemike in jasno izraženo nezadovoljstvo manjših verskih skupnosti ob predlogu novega sistemskega zakona o religijskem področju itd.). Glede na očitno strokovno podreprezentiranost religiološkega področja pri nas bo program vsaj omilil pomanjkanje strokovnih kadrov, ki bodo sposobni prepoznati, analizirati in razumeti religijske probleme v sodobni Sloveniji, s tem pa nemara tudi odpraviti ali vsaj omiliti njihovo potencialno družbeno konfliktnost.
Kulturna politika in menedžment v kulturi
Podiplomski študij Kulturna politika in menedžment v kulturi je fakultetni program, namenjen usposabljanju strokovnjakov za javno upravljanje in strategije razvoja kulture ter za organizacijo, vodenje in upravljanje kulturnih organizacij, programov in projektov. Če se bomo hoteli uspešno vključevati v evropske kulturne menjave kot kulturno prepoznavna državna skupnost, bomo potrebovali številne strokovnjake, ki bodo znali uresničevati načela sodobne kulturne regulacije v vsakdanjem delovanju. Študij pokriva v slovenskem pedagoškem in raziskovalnem delovanju izrazito deficitarno področje, hkrati pa je tudi izrazito praktično naravnan.
Program bo nudil podiplomskim študentom vpogled v nekatere temeljne dileme kulturne regulacije v sodobnih modernih družbah. Študenti bodo pridobili poglobljeno razumevanje o:
- specifikah modernih družb, v katerih so se oblikovale sodobne dileme kulturne politike in kulturnega menedžmenta,
- znanstvenem raziskovanju in merjenju kulturnega delovanja,
- specifičnosti kulturnega menedžmenta na nekaterih področjih (gledališča, muzeji itd.),
- aktualnih oblikah kulturne regulacije v sodobnem razvitem svetu,
- ekonomskih in pravnih okvirih kulturne regulacije,
- primerjavi delovanja javnih zavodov in neinstitucionalnih ustvarjalcev v kulturi itd.
Temeljne kompetence so pridobitev analitične sposobnosti in sintetičnega povezovanja ter konceptualizacije raznovrstnih trendov na področju razvijanja in upravljanja kulturnega podsistema na prehodu iz enega kulturnopolitičnega modela v drugega, uporaba metodoloških orodij in pojmovnega aparata za izvajanje, koordiniranje in vodenje raziskovalnega, analitičnega in aplikativnega dela s predmetnega področja, široko kritično in reflektivno poznavanje institucionalnega in normativnega okolja s predmetnega področja, strateška naravnanost pri obdelovanju problematike, sposobnost pisnega izražanja, javnega razpravljanja in učinkovitega argumentiranja, strokovnost v pristopu h konkretnim nalogam in delovnim projektom, timsko in skupinsko delo upoštevaje osredotočenost na naloge, interdisciplinarnost in transverzalnost pristopa, sposobnost koordiniranja, komunikacije in reševanja konflikta interesov skozi tehnike, metode in veščine, ki jih ponuja predmetno področje.
Antropologija
Cilj integralnega študija antropološke discipline je, da se študente seznani z v svetu standardiziranimi področji antropološke vede ter se tako pridobi primerljiva temeljna znanja iz teh področij. Ta cilj se bo realiziral tako, da bo študent v času svojega študija pridobil temeljna znanja: 1) iz področja biološke oz. fizične antropologije, 2) iz področja socialne in kulturne antropologije 3) ter področja lingvistične antropologije. Hkrati pa se bo seznanil tudi z osnovnimi metodološkimi načeli in principi antropološkega raziskovanja, posebej antropološkega terenskega dela. Realizacija teh ciljev se bo zagotavljala skozi izvedbo štirih temeljnih in obveznih predmetov študija, in sicer: Fizične antropologije, kjer si bodo študenti pridobili temeljna znanja iz področja fizične oz. biološke antropologije; Socialne in kulturne antropologije, kjer si bodo študenti pridobili temeljna znanja iz področja socialne in kulturne antropologije; Metodologije antropološkega raziskovanja, kjer si bodo študenti pridobili temeljna znanja iz metodologije antropološkega raziskovanja ter Lingvistične antropologije, kjer si bodo študenti pridobili temeljna znanja iz področja lingvistične antropologije.
Realizacija drugega cilja – usmerjene specializacije študenta v temeljne antropološke poddiscipline, področja in/ali tematike – pa se bo dosegala skozi izbirne predmete študija. Te predmete bo študent izbral skladno s svojimi interesi in načrtovano magistrsko nalogo. Ker bo ta izbor povsem individualen, bo tako slehernemu študentu omogočena specializacija v tisto antropološko poddisciplino, področje in/ali antropolpško problematiko, ki bo predmet posameznikovega individualnega interesa.
Tretji ključni cilj programa pa je zagotoviti mednarodno primerljiv študij antropologije, ki bo študentom dal mednarodno primerljivo znanje oz. izobrazbo iz antropološke discipline. Ta cilj se bo v programu realiziral najprej skozi dejstvo, da bo študij potekal ne samo kot medfakultetni študij (izvajali ga bosta Fakulteta za družbene vede in Biotehnična fakulteta), ampak tudi kot študij, ki bo v svojo izvedbo vključeval univerze v tujini. To vključevanje tujih univerz bo potekalo tako, da bo po eni strani zagotovljeno, da bodo serijo predmetov izvajali profesorji iz tujine, po drugi strani pa bodo tudi študenti hodili na študij v tujino, posebej ko bo šlo za študij njihovih izbirnih predmetov. Izvedba tega dela programa bo potekala na osnovi posebnih medfakultetnih oziroma meduniverzitetnih pogodb in s pomočjo dodatnega financiranja (Erasmus itd.). Tako bo program realiziral cilj, da bodo študenti postali magistri antropoloških znanosti z mednarodno primerljivim poznavanjem bazičnih antropoloških poddisciplin in da bodo postali hkrati specialisti za posamezne antropološke poddiscipline, področja in/ali problematike z znanjem, ki bo mednarodno primerljivo.
Splošne kompetence si bodo študenti pridobili skozi študij osnovnih antropoloških poddisciplin, skozi študij metodologije antropološkega dela in skozi praktično izvedbo terenskega dela. Med te kompetence sodijo: zmožnost, da zna študent sleherni problem, ki zadeva človeka in njegovo eksistenco, vmestiti v antropološko perspektivo, oz. ga videti z antropološkega zornega kota; da ga zna v takšni zastavitvi elaborirati; da ga zna zastaviti kot raziskovalni problem; in da ga zna tudi praktično, na terenu raziskati
Razvojne študije
Živimo v svetu, v katerem postaja soodvisnost delov sveta vse večja; zato je potrebno širše in z vidika kompleksnosti povezav bolj poglobljeno znanje o njihovih podobnostih in razlikah. Magistrski program Razvojne študije uvaja primerjalno proučevanje držav, gospodarstev, družb in kultur, ki vse doživljajo nagle razvojne spremembe. Temeljni cilj tega enoletnega programa je usposobiti kandidate in kandidatke za kompetentno in samostojno mednarodno-primerjalno analizo držav in nacionalnih sistemov, zlasti z vidika njihovih glavnih, tudi skupnih mednarodnih, razvojnih vprašanj.
Modul Znanost, kultura in razvoj
Program predvideva, s predlaganim naborom obveznih teoretskih predmetov in z modularno ponudbo izbirnih predmetov (s področja mednarodnih odnosov, socioekonomike in kulturoloških študijev znanosti in razvoja) koristen spoj teoretskega in praktičnega znanja, potrebnega za interdisciplinarno razumevanje naslednjih razvojnih pojavov/problemov: protislovnih procesov ekonomske, politične in socialnokulturne globalizacije, konfliktov različnih načinov vladanja in upravljanja v državah in med akterji mednarodne skupnosti, spreminjajoče se vloge znanosti, novih razmerij med državami in transnacionalnimi podjetji, ki jih spodbujajo širjenja novih tehnologije ter dinamična inovacijska ekonomija, z nevarno ostjo potencialne regionalne in socialne polarizacije v sebi. Ob vidno skrhanih nacionalnih sistemih socialne varnosti, ki naj bi sicer zagotavljali vsaj osnovno socialno kohezijo prebivalcev in s tem odpravljali razvojno najbolj moteče socialne neenakosti, se ob upoštevanju institucionalnih in kulturnih razlik med državami vse bolj prebijajo v ospredje poskusi uvajanja takšnih upravljalskih strategij in takšnega vodenja politik trajnostnega razvoja, ki bi privatne ekonomske cilje tesneje povezali s cilji širše družbene odgovornosti, enakomernejšega družbenega razvoja in dovzetnostjo za trajnostne rešitve. S takim pristopom, ki spodbuja interdisciplinarno, kritično razumevanje razvoja, se pri študentih uvaja nujno potreben občutek za kontrapunkt med strukturami moči in socialnimi posledicami rabe politične moči pri snovanju razvojnih alternativ. Podiplomski študij je s predlaganim obsegom vsebinskih in metodoloških znanj naravnan tako, da bi usposobil študente za kompetentno komparativno delovanje na področju mednarodnih razvojnih vprašanj.
Podiplomski študij kulturologije se bo skupaj z ostalimi prenovljenimi fakultetnimi podiplomskimi programi pričel izvajati v prihodnjih šolskih letih. Več informacij o pričetku izvajanja v referatu za podiplomski študij 01/5805 122, o sami vsebini študija pa pri predstojniku katedre in oddelka za kulturologijo. Razpis za podiplomske študijske programe FDV za tekoče študijsko leto je objavljen tukaj.
