Dogodki

Informativni dan za vpis na drugo stopenjske programe na FDV in predstavitev drugostopenjskega programa kulturologije

Informativni dan za vpis na drugostopenjske bolonjske programe na Fakulteti za družbene vede bo 13. junija od 12. in 17. uri v veliki dvorani FDV.

Po skupni predstavitvi bodo sledile še predstavitve posameznih smeri. Drugostopenjski program kulturologije bosta ob 12.30 in 17.30 predstavila dr. Mitja Velikonja in dr. Peter Stanković.

 


Sarajevski dnevnik

PREDSTAVITEV KNJIGE MIRTA KOMELA SARAJEVSKI DNEVNIK

17. junij 2009 ob 21.00 v Jazz club Gajo

Z avtorjem se bo o svojevrstni sarajevski izkušnji pogovarjal Franc Trček.
 
Sarajevski dnevnik niso le zapisi vsakodnevnega dogajanja v Sarajevu, kot ga je videl avtor leta 2008, ko je bil na študijski izmenjavi na Fakulteti za politične vede v Sarajevu, Sarajevski dnevnik je pravi kulturni šok v besedi. Forme dnevnih zapisov tega nadvse atipičnega dnevnika koketirajo z različnimi žanri, od čisto vsakdanjih romanesknih opisov akademskega življenja na tamkajšnji fakulteti, kulinaričnih doživljajev, večernih gledaliških izkušenj, popivanj na sarajevski nočni sceni, preko antropološko-filozofskih refleksij o kulturnih razlikah življenja v Bosni in Hercegovini glede na Slovenijo, pa vse tja do političnih razmišljanj o minuli vojni, problemu nasilja v sedanji sarajevski družbi in politični situaciji v BiH nasploh.

Mirt Komel je mladi raziskovalec in asistent na Oddelku za kulturologijo, izdal pa je že dve knjigi: Mes(t)ne drame, kjer se je skozi tri drame sprehodil po Benetkah, Dunaju in Parizu, ter dramsko pesnitev Luciferjev padec.

Barve Indije

OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE IN POTOPISNO PREDAVANJE MANUELE ANŽUR

10. junij 2009 ob 20.30 v SiTi Teatru BTC

Razpad Jugoslavije skozi oči umetnika

TEMATSKI VEČER

23. marec 2009 ob 19.00, v Cankarjevem domu

Ugledni gostje/umetniki s prostorov bivše Jugoslavije se bodo pogovorili o moči in vlogi umetnika oz. umetnosti na družbena dogajanja.

Sodelujoči: - Milica Tomić, vizualna umetnica, Srbija

               - Senadin Musabegović, filozof, pesnik in esejist, Bosna in Hercegovina

              - Filip Šovagović, igralec, režiser, dramatik in producent, Hrvaška

              - Aleš Debeljak, pesnik, esejist, publicist in profesor, Slovenija


Večer poteka v organizaciji Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev,
pogovor z gosti pa bo vodil Mirt Komel.


Vstop je PROST - vsi ste vljudno vabljeni!

2. kulturološki simpozij

"POLITIČNA KRITIKA V UMETNOSTI"

10. - 12. marec 2009, na Fakulteti za družbene vede

Namen simpozija je izmenjati poglede, ki jih imajo na politično kritiko v umetnosti sodelavci, obiskovalci in udeleženci razprav ter spodbuditi pogum za nadaljnje raziskovanje teh velikih in univerzalnih vprašanj. Prepričani smo, da lahko z ustreznim angažmajem študentov in profesorjev in s skupnim interesom za razvoj akademskega prostora ustvarimo vzdušje, kjer se bodo svobodno izmenjevala mnenja, se zaostrovale različne pozicije in kjer bo vrelo od navdiha  in ustvarjalnost.

2. Kulturološki simpozij pripravlja Društvo kulturologov Kult.co, v sodelovanju s katedro za kulturologijo na FDV, študentkami Akademije za likovno umetnost, študenti dramaturgije na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo ter vsemi zainteresiranimi, ki se v okviru svojih zanimanj srečujejo s tematiko umetnosti, kritike in politike.

Program:

T O R E K,  1 0.  3.
FDV – PREDAVALNICA 1

16:00  OTVORITEV SIMPOZIJA
16:30  dr. ALEŠ ČRNIČ: V čustvih se lomimo: umetniška kritika religije
Položaj in vloga religije in umetnosti ter njun medsebojni odnos v sodobni družbi
17:00  LUKA ZEVNIK: Bios kot material za umetniško ustvarjanje
Foucaultova umetnost eksistence
18:00  MIRT KOMEL: Tragedija in vprašanje žrtvenega kozla
Sodobne oblike tragedije v okviru političnega ustanavljanja skupnosti
19:00  OTVORITEV RAZSTAVE: Razstava študentk ALU
Tjaša Rener, Tjaša Čuš, Suzana Brborovič in Urška Mazej
19:30  POGOSTITEV

S R E D A, 1 1.  3.
FDV – PREDAVALNICA 15

15:00 James Smoot: Fake News or Real News?
The Daily Show with Jon Stewart
16:00  dr. MARTA GREGORČIČ: Političnost, umetelnost, estetika
Umetnost kot sredstvo pri inovativnem političnem ustvarjanju
17:30  SANDI ABRAM, MONIKA KROPEJ in ROBERT BOBNIČ:
Street art in grafiti - nova oblika politične umetnosti ali fatamorgana subverzivnosti?
Projekcija fotografij newyorških grafitov dr. MITJE VELIKONJE : The Mona Passage

KLUB GROMKA

21:00  ANIMIRANI FILM The Pinky Show, risanka za odrasle o migracijah
in predavanje DANIJELE TAMŠE: Nove tehnologije in Copyleft

KINODVOR

23:00  KRATKI FILM Vu (Leila Albayaty, 2009, Belgija, 25' 40'') in predavanje MIRTA KOMELA: Déjà vu dotika

Č E T R T E K,  1 2.  3.
FDV – PREDAVALNICA 23

16:00  ŠTUDENTI DRAMATURGIJE: Kdo se boji gledališča?
Sodelovanje Kult.co s študenti dramaturgije UL AGRFT in gledališkim listom ODERuh, predavanje
17:30  PIJA BREZAVŠČEK in KATJA ČIČIGOJ:
Šibkost telesa, skrita za kulturnim prikrivanjem bolečine
Predindividualno kot most k Drugemu v sodobnem plesu in performansu na primerih dveh predstav
18:30  PREDSTAVITEV ESEJEV: Razglasitev zmagovalnega eseja v okviru natečaja

KLUB GROMKA
21:00  ZAKLJUČNI DOGODEK SIMPOZIJA: KONCERT skupine Đez, jam session

OB SIMPOZIJU: re.act.feminism / performativna umetnost 60ih in 70ih let danes
RAZSTAVA videoarhivov
10. do 29. marec v galeriji Vžigalica
Zgodnji feminizem in umetnost performansa šestdesetih in sedemdesetih

Odprti torek @ Cafe Open
MIRT KOMEL:

"JEAN-LUC NANCY, NOLI ME TANGERE - PREDAVANJE O NEDOTAKLJIVOSTI UMETNINE"

Torek 13. 1. 2009 ob 20.00

Na prvi pogled se zdi, da smo otopeli za dotik, da je čutilo dotika zakrnelo, nekako tako kot je zakrnel vonj, potem ko se je (človek, v freudovsko-darvinistični različici mita o stvarjenju) dvignil na dve nogi: s tem, ko se je z rokami odmaknil od tal, ko si je obul obuvalo in kožo oblekel v oblačila, je taktilno površino svojega telesa prekril in se osredotočil predvsem na avdio-vizualno dojemanje sveta. Toda prvi pogled je nemara varljiv: ne glede na to, da živimo v multi-medijski avdio vizuelni kulturi, igra dotik še kako pomembno vlogo pri naših vsakdanjih interakcijah, še posebej tam, kjer se ne dotikamo.

Na Zahodu prevladuje osnovno 'nenapisano pravilo', ki pravi, da je treba držati roke stran; Tudi če se dotikamo, ko se rokujemo,objemamo, poljubljamo... se nikoli ne dotikamo izven vsakega kulturnega konteksta, in tam kjer naše dotike ne uravnava bonton, ga uravnavajo spontano privzeta pravila, ki se sicer iz skupine do skupine, od kulture do kulture spreminjajo, toda stalnica je natanko v tem: da veljajo in da v večini primerov dotik prepovedujejo. Izmed vseh stvari, ki se jih ne dotikamo, so umetnine zagotovo na privilegiranem položaju: umetnin v muzejih se praviloma ne dotikamo, in zato nam lahko primer nedotakljivosti umetnin služi kot odlično mišljensko vodilo za vstop v svet (ne)dotika.

Po uvodnem predavanju se bomo na temo dotika skozi diskusijo pogovarjali z avtorjem knjige "Poskus nekega dotika", ki je izšla pri Založbi FDV , Mirtom Komelom, mladim raziskovalcem na Fakulteti za družbene vede in študentom podiplomskega doktorskega študija filozofije na Filozofski fakulteti.

Samo za to priložnost bo v naših prostorih razstavljen tudi lasni objekt "Do (Not) Touch", avtorice Elene Fajt, ki je nastal  v času umetniške rezidence v Galleries at Moore v Philadelphiji  2005 ter bil istega leta predstavljen na samostojni razstavi v omejeni galeriji. Kasneje, leta 2006 pa še  na razstavi Drugačna stanja v galeriji Alkatraz v Ljubljani.

Elena Fajt, vizualna umetnica in kostumografinja, zaključila študij tekstilnega oblikovanja na Oddelku za tekstilstvo na NTF v Ljubljani. Od leta 2000 razvija projekt Lasnine, v katerem raziskuje estetske, simbolne in družbeno-kulturne dimenzije naravnih las.  Posamezni deli projekta  (instalacije, lasni objekti, ... ) so bili predstavljeni na samostojnih razstavah doma (Equrna, galerija Alkatraz, Mestna galerija, Kresija...) in  v tujini (Galleries at Moore in Lawrence Gallery v Philadelphiji, Gallery MC v New Yorku) ter na mnogih skupinskih razstavah doma ter v tujini (ZDA, Nemčija, Danska, Italija, Hrvaška).

Vabljene/i.

1. kulturološki simpozij

"MOČ KULTURE: TRANSFORMACIJA KULTURNIH VZORCEV"

29. 5. se je na FDV-ju uspešno zgodil 1. kulturološki simpozij z naslovom Moč kulture: Transformacija kulturnih vzorcev, ki ga je v sodelovanju z Oddelkom za kulturologijo na FDV-ju organiziralo društvo kulturologov Kult.co. Svoje prispevke je predstavilo šest raziskovalcev iz FDV-ja in gost iz tujine (program si lahko ogledate tukaj). Večina udeležencev si je bila edina, da je dogodek posrečeno združeval vsebinsko in teoretsko globino z ravno pravšnjo mero sproščenosti in humorja. Dobro vzdušje in zadovoljni, tako aktivni kot pasivni udeleženci, pa so najboljše zagotovilo zato, da organizatorji v naslednjih letih uresničijo svojo vizijo in kulturološki simpozij postane tradicionalni in osrednji dogodek na slovenski kulturološki sceni.

Javni natecaj za najboljsi studentski in dijaški esej na temo simpozija, Moc kulture: Transformacija kulturnih vzorcev je odprt še do 30. 9. 2008.
Izhodišča so naslednja:

V misli, kaj se dogaja z druzbo, kje so njeni vzvodi za taksno pocetje, kako se kaze razkorak med zivljenjem, ki se ga je zivelo nekoc, in med tem, kako se zivi danes? Se kultura prilagaja posameznikovim kapricam in neustavljivi nepotesenosti? Kako so se morali na spremembe prilagoditi religija, znanost, jezik, tehnologija, mediji, etika? Kako so se spreminjale umetnost, estetika, podoba telesa, politicni sistem, konstrukcija realnosti in nenazadnje tudi sam posameznik? Ali je konec 'velikih zgodb' ali pa so te sedaj v drugih, novih kriterijskih razseznosti?


Potrebne informacije za pisanje esejev so zgolj:
pisava Times New Roman, velikost crk 12
1,5 razmik med vrsticami
prispevek naj bo dolg do 6 str.
vpisi tudi svoje podatke za kontakt (e-mail naslov)
rok oddaje izdelkov je 30.9.2008
 
Izdelke posljite na:
 
Drustvo kulturologov Kult.co
za kulturoloski simpozij
Kardeljeva pl. 5
1000 Ljubljana

ali pa jih oddajte zaprte v ovojnici z istimi postnimi podatki za posiljanje v nabiralnik 121 na FDVju.

 Predstavitev dramske pesnitve Mirta Komela

"LUCIFERJEV PADEC"

Kdaj in kje: 20. februarja ob 20h na sedežu Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani 

Mladinski klub Društva slovenskih pisateljev vabi na literarni dogodek, kjer bo Mirt Komel, mlajši avtor in član Mladinskega kluba Društva Slovenskih pisateljev, predstavil svoje novonastalo delo, Luciferjev padec, dramsko pesnitev v 10 dejanjih. Predstavitev bo spremljala razstava ilustracij akademske slikarke Marine Gruden, ki so nastale kot spremna likovna interpretacija tega dela.

 

O AVTORJU
Mirt Komel je bil rojen 21. avgusta 1980 v Šempetru pri Gorici. V Novi Gorici je obiskoval osnovno šolo, uspešno zaključil gimnazijo, nato pa se je podal študirat v Ljubljano, kjer je diplomiral iz sociologije na Fakulteti za družbene vede. Trenutno je vpisan na podiplomski doktorski študijski program filozofije na Filozofski fakulteti, smer psihoanaliza in strukturalizem.
S poezijo in prozo se je začel ukvarjati že v srednješolskih letih, z dramsko poezijo pa se je prvič soočil šele v študentskih. Leta 2006 je izdal svoj literarni prvenec, »Mest(t)ne drame«, zbirko treh dram. Od leta 2005 je aktivni član upravnega odbora Mladinskega kluba Društva slovenskih pisateljev, v okviru katerega redno nastopa in bere svoje stvaritve na domačih in gostujočih literarnih večerih.   

O DELU LUCIFERJEV PADEC
Luciferjev padec je avtorjev prvi resni poskus soočenja z dramsko poezijo, saj v njem dramsko strukturo in tehniko spaja z poetskim jezikom in formo, pri čemer se vsebinsko  spogleduje tako s Staro in Novo zavezo, Koranom, Judovskimi svetimi teksti, kot tudi z Miltonovim Izgubljenim rajem, Goethejevim Faustom in seveda nesmrtno Dantejevo božansko tragedijo.
Čeravno je bil lik Satana neštetokrat vir umetniške inspiracije, predstavlja pričujoče delo originalen in svež pristop k problematiki tega 'upornika vseh upornikov', saj obdeluje in razvija zgodbo, kakršna naj bi se odvijala še pred samim padcem, pri čemer poskuša obravnavati in izpostaviti motive, ki naj bi vodili Luciferja na njegovi poti do padca, kar se navsezadnje odraža v tragičnosti samega njegovega lika.

O LIKOVNI INTERPRETACIJI
Marina Gruden je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 2006. Že v času študija je izvedla številne modne revije in performanse ter se udeleževala številnih likovnih kolonij in razstav. Za glasbeno skupino Rožmarinke je leta 2004 oblikovala obleke za njihov nastop na EMA in na Viktorjih. Takoj po diplomi je imela svojo prvo samostojno razstavo v galeriji Tir na Mostovni, kateri so sledile še številne udeležbe na likovnih dogodkih tako v Sloveniji kot po Evropi (Portugalska).
Ilustracije za Luciferjev padec so tehnično izvedene v akvarelni tehniki s tušem, vsebinsko pa sledijo posameznim dogodkom znotraj dejanj dramske pesnitve. Ilustratorka se je pri svojem delu zgledovala pri psihoanalitski tehniki prostih asociacij, tako da je tekom slikanja že tako slikovitih motivov iz Luciferjevega padca iz toka misli potegnila prelivajoče se podobe in jih na papir razgrnila kot abstraktne, a izredno dodelane, likovne interpretacije pisane besede.

Predstavitev knjige dr. Karmen Šterk

"SERIJSKI MORILEC. Normalen psihopat patološke matere"

Kdaj in kje: 26. junija ob 20h na letnem vrtu DSP (vrt Jazz club Gajo)
(V primeru dežja bo pogovor v Jazz clubu Gajo, Beethovnova 8)

O fenomenu serijskega morilca se bodo pogovarjali avtorica knjige dr. Karmen Šterk, novinarka Damjana Žišt, ki je v časopisu sledila primeru Plut, prijateljica pokojnega Silva Pluta Nataša Tekavec in mag. Rastislav Kanižar, svetovalec generalnega direktorja policije za področje kriminalitete.
Pogovor bo moderirala dr. Sandra Bašić Hrvatin.

Serijski morilec je ena najbolj prepoznavnih pop ikon sodobnega časa, je superzvezdnik potrošniške družbe in čista poosebljenost dveh največjih zahodnih fascinacij: krvi in smrti. O serijskih morilcih so med drugimi pisali Bret Easton Ellis, Patrick Sűskind, Georges Bataille, o njih so prepevali Police, The Smiths, pa tudi Svetlana Makarovič, njihovi upodobitvi sta Oskarja prinesli Anthonyu Hopkinsu in Charlize Theron. Skratka, česar se dotaknejo, se sprevrže v kri, smrt in denar.

Serijski morilci so fascinantni ne glede na to, kako odvratna se nam lahko zdijo njihova dejanja. Skoraj ne mine teden, da v televizijskem programu ne bi bilo filma ali dokumentarne oddaje o kakšnem izmed njih, in ne glede na to, kakšne reakcije vzbuja v nas, še vedno gledamo. Medijski kontekst je le eden od kontekstov pojavljanja fenomena serijskega morilca, na katere opozarjamo v knjigi, do njega pa smo se dokopali preko analize bolj temeljnih potez serijskega morilca.

Izhajajoč iz pojmovnega aparata glavnih teoretskih pristopov k fenomenu smo razdelali glavne dejavnike v njegovi etiologiji. Najpomembnejši med njimi so socializacijski dejavniki: otroštvo, odraščanje in fatalna ženska v njegovem življenju – mati. Odnos z materjo je po mnenju sodobnih kriminalističnih in psihoanalitskih teorij ključni dejavnik geneze psihopatologije serijskega morilca. Knjiga prinaša bogato paleto študij primerov resničnih serijskih morilcev: John Wayne Gacy, Ed Gein, Ted Bundy, Andrei Chikatilo, Ed Kemper, predstavljena pa je tudi 'redka vrsta' – serijske morilke, tako v teoriji kot v praksi, Aileen Wuornos. Če vam našteta imena nič ne pomenijo, kaj pa Metod Trobec in Silvo Plut? S pomočjo knjige Serijski morilec. Normalen psihopat patološke matere boste tudi vi, tako kot Američani, znali našteti imena več serijskih morilcev kot ameriških predsednikov.

Pogovor ob izzidu knjige dr. Marjana Smrketa

Kdaj in kje: 12. junija ob 18h v Knjigarni Konzorcij

Pretvarjam se, torej sem. Obstajam, ker se pretvarjam, da sem nekaj, kar v resnici nisem, ali pa vzbujam vtis, da nisem to, kar dejansko sem - homo mimicus.

Gre za vedenjsko strategijo, s katero si v izrednih razmerah zagotavljamo preživetje, v običajnih razmerah pa si na ta način lajšamo dostop do pomembnih dobrin. Čeprav je strategija splošno razširjena, je strukturno enaka pri človeku, ribi, metulju, mehkužcu in pri številnih drugih nečloveških vrstah. V družbi jo zasledimo na političnem, športnem, ekonomskem, statusnem, vojaškem, seksualnem, lovskem, umetnostnem, kibernetskem, kriminalnem, zdravstvenem, znanstvenem, religijskem in še kakem drugem področju.

Ob izidu knjige dr. Marjana Smrketa "Družbena mimikrija" vas vabimo na pogovor o tej fascinantni, a (pre)pogosto spregledani razsežnosti prirodnega in človeškega sveta. Med drugim se bomo osredotočili na vprašanje, ali/kako se je mogoče v mimikrijskih kontekstih znajti drugače kot zgolj v vlogi operatorja, mimika, mimikretičnega cilja ali modela.

V pogovoru, ki bo potekal v torek, 12. junija, ob 18. uri v Knjigarni Konzorcij, bo poleg avtorja sodeloval še dr. Srečo Dragoš, vodil pa ga bo urednik knjižne zbirke Kult pri Založbi FDV, dr. Aleš Črnič.

Vljudno vabljeni!

10 let študija kulturologije na Slovenskem

Ob obeležitvi desete obletnice študija kulturologije je oddelek pripravil 12. maja 2005 v Klubu Cankarjevega doma okroglo mizo o kulturologiji na Slovenskem in mednarodni simpozij o turbofolk glasbi. Uvodoma sta pozdravila vse goste in obiskovalce predstojnik oddelka za kulturologijo dr. Peter Stankovič in dekanja Fakultete za družbene vede dr. Anuška Ferligoj. V imenu oddelka je dr. Aleš Črnič podelil nagradi za najboljša študentska eseja. 

Okrogla miza "Kulturologija danes!"

Sodelujoči: dr. Aleš Debeljak (moderator), dr. Dejan Duda,
dr. Breda Luthar, dr. Aleš Erjavec, dr. Franc Mali.

Čeprav v sodobnem slovenskem prostoru izdelujejo kulturološke analize različne skupine in posamezniki, v akademskih ustanovah in zunaj njih, pa ima Oddelek za kulturologijo na FDV »najdaljšo« tradicijo. Sestavni del te tradicije je debata o samih okvirih, pojmih, disciplinarnem ustroju in dometu vseh tistih metod in teoretskih nastavkov, ki jih na Oddelku uporabljamo pri svojem akademskem delu. Zato tudi ne obstaja nobena dogma ali »šola« Oddelka, ki bi zakoličila teren vnaprej. Celo več – debata o lastnih mejah je notranja disciplini kot taki. To, kar je v anglo-saksonskem svetu znano pod singularnim imenom »cultural studies«, kulturne študije, je namreč v nemški intelektualni sferi bolj pogost pojem »Kulturwissenschaft«, veda o kulturi. Kakorkoli obrnemo, obe prevladujoči rabi vsaka zase sugerirata pluralnost pristopov in analitičnih usmeritev v okviru ene discipline. Kulturologija, ki na docela izrecen način izhaja iz interdisciplinarnih povezav ter iz navzkrižnega branja različnih teoretskih in metodoloških izročil, lahko samo pridobi z ohranitvijo tiste konfliktne napetosti med singularno disciplino, ki plačuje davek akademski delitvi dela, in pluralnimi pristopi, ki jih terja »stvar sama«. Desetletnica Oddelka za kulturologijo na FDV je lepa priložnost za intelektualno debato o tej in drugih konfliktnih napetostih v preučevanju kulture, te naše »druge narave«. 

Simpozij "Turbofolk pod Slovenci"

Sodelujoči: dr. Gregor Tomc (moderator), dr. Branko Kostelnik,
Ićo Vidmar, Svanibor Pettan, dr. Peter Stankovič

V zadnjem času turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi uvoženih zvezdnikov iz bivše Jugoslavije. Z velikim faznim zaostankom, a vendarle, smo dobili tudi domače odmevne predstavnike, kot sta Atomik Harmonik in Fredy Miler. Na simpozij smo povabili tako poznavalce tega glasbenega žanra kot tudi tiste, ki jih pojav enostavno zanima in so za ogrevanje govorili o vsem, od estetskih značilnosti žanra doma in na tleh bivše skupne države do vrednotnih odmevih nanj v javnosti.

Branko Kostelnik – Sociopolitični vzroki nastanka turbo folka na Hrvaškem
Vzroke za nastanek turbo folka vidi v razpadu skupne države ter velikih migracijah, ki so bile posledica vojne (mladih iz mest v tujino, ruralnega prebivalstva v mesta). Analiziral bo turbo folk kot glasbeni pojav in kot pogled na svet. Na Hrvaškem ima turbo folk tudi izrazite politične implikacije zaradi ti. »duhovne obnove« naroda po razpadu Jugoslavije.

Svanibor Pettan – Dinamične podobe novokomponirane narodne muzike na poti do turbofolka
S pomočjo avdio posnetkov in diapozitivov bo poskušal določiti mejnike in smeri premikov te glasbe v različnih predelih nekdanje skupne države. Analitični prikaz bo izoblikovan okrog imaginarijev Vzhoda in Zahoda, ruralnih in urbanih implikacij, odnosa med ljudskim, popularnim in umetnim, ustvarjanja tržne niše in medijskega življenja ter neizogibnih političnih aspektov.

Peter Stankovič – Slovenski turbo folk in politike kiča
Preseči bo skušal zdravorazumske obsodbe žanra kot brezvrednega kiča. Razprava se bo vrtela okoli dveh vprašanj: kakšna je estetska vrednost te glasbe (kakšne so sploh estetske sodbe na področju popularne glasbe) in kakšne so njene politične implikacije (pomen kiča pri destabilizaciji estetskih in drugih hierarhij).

Gregor Tomc – Proti hierahiji estetskih okusov
V skupnostih, ki temeljijo na predpostavki, da gnezdi glasbena kompetentnost v znanju, se različne glasbene proizvajalce in potrošnike razvršča v hierarhijo po stopnji domnevne strokovnosti. Imeti drugačen okus ni več predvsem stvar estetske razlike, ampak (ne)vednosti. Postopki estetske marginalizacije se v modernosti vedno ponavljajo: nekoč jazza, potem rocka, danes novokomponirane glasbe.

Ičo Vidmar – Čedno roza na domačem vrtu
Prevladujoče mišljenje v Sloveniji povezuje »pinkizacijo kulture« s splošnim kičem beograjske komercialne televizije. V resnici pa ustvarjamo ta kulturni populizem sami na domačem vrtu: z Mariom, tistim lepim popoldnevom, evrosongom, mladiči stadionskih dinozavrov, tabloidno »nevtralno« zabavo z oznako plus, lepim in praznim brbljanjem, medijskim prilizovanjem »svojemu občinstvu«, antikulturno kulturno politiko.